Odziv na nagovor predsednice Komisije o stanju v Evropski uniji

Odziv evropskih poslancev Irene Joveve in Klemna Grošlja (Renew Europe/LMŠ) na današnji nagovor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju v Evropski uniji:

“Danes smo slišali ponovitev marsičesa že povedanega v preteklih nagovorih. Gotovo so najpomembnejša sporočila, vezana na okrepitev naporov pri globalnem cepljenju zoper COVID-19, kjer EU igra pomembno, če ne celo ključno vlogo. Skupni evropski pristop k cepljenju državljank in državljanov EU je, kljub nekaterim začetnim težav, ena večjih zgodb o uspehu EU ter kaže, da s skupnimi močmi lahko dosežemo veliko.

Predsednica komisije je izpostavila tudi začetek uresničevanja programa HERA oziroma pripravljenosti na bodoče zdravstvene nepredvidene izzive, pri čemer pa ni jasno opredelila, kako se bo financiralo nov projekt v višini 50 milijard EUR do leta 2027.

Prav tako pomembno naznanilo je začetek krepitve evropske neodvisnosti pri proizvodnji polprevodnikov, ki so postali resna cokla gospodarskemu okrevanju in napredku. Obenem pozdravljava napovedan zakonodajni okvir o minimalnem obdavčevanju podjetij, saj meniva, da moramo vsi pravično prispevati k razvoju družbe in da je sedanje stanje izogibanja plačevanju davkov nesprejemljivo. Kar ni razvidno iz samega nagovora, pa je, kako bo to konkretno (poleg opredelitve minimalne davčne stopnje) implementirano, da bo učinkovito, pravično in predvsem dosegalo predvidene javnofinančne učinke.

Poglavitno sporočilo von der Leynove je vezano na prepoved izdelkov, proizvedenih s prisilnim delom, na skupnem evropskem trgu. Povsem se namreč strinjava z njeno navedbo, da človekove pravice niso naprodaj; za nobeno ceno.

Prihajajoče leto 2022 je medtem predsednica razglasila za leto evropske mladine, ki bo okrepljeno z novim program ALMA, katerega glavni cilj bo okrepitev mobilnosti in zaposlenosti mladih na evropskem trgu dela. Upava, da ta težko pričakovana pobuda ne bo zgolj povečala zaposlenosti mladih, temveč bo hkrati izboljšala njihove kompetence in konkurenčnost v gospodarstvu ter hkrati prispevala k večjemu pretoku idej znotraj EU in krepitvi pripadnosti mladih ideji EU.

Tudi ideja Podnebnega socialnega sklada prihaja v pravem trenutku, ko se veliko državljank in državljanov EU sooča z visokimi cenami energije oziroma s tveganjem energetske revščine, pri čemer pričakujeva, da bo ta sklad tudi mehanizem za pospešitev prehoda na nefosilne vire energije. V ta okvir prav tako sodi podvojitev sredstev za biotsko raznolikost.

Spet pa je v nagovoru manjkal jasen okvir financiranja vseh navedenih pobud, saj je bil del nagovora, vezan na t. i. lastne vire, katerim mnoge države članice nasprotujejo oziroma imajo zadržke, zelo nejasen in nedorečen.

Medtem pozdravljava napovedan zakon o svobodi medijev, od katerega veliko pričakujeva, saj – kot je vidno v številnih državah članicah, žal vključno s Slovenijo – svoboda medijev ni samoumevna.

Z razočaranjem pa ugotavljava, da je bila predsednica v delu nagovora, vezanem na vladavino prava, uporabo mehanizma pogojevanja sredstev in na splošno glede odnosa držav članic do vladavine prava zelo nekonkretna, tako kot doslej s svojimi dejanji. Očitno je, da bo ta naloga, kljub nekaterim velikim besedam v nagovoru, ostala na ramenih Evropskega parlamenta.

Razen ponovitve že znanih stališč glede širitve na Zahodni Balkan Ursula von der Leyen na žalost ni povedala nič dramatično novega. Presenetljivo je bila tudi nedorečena glede skupne evropske obrambe, je pa na nek način zelo pomenljivo sporočilo, da bo pobudo o Evropski obrambni uniji vodilo francosko predsedstvo.

Kar se tiče Slovenije, je pomembno izpostaviti, da je predsednica v uvodu med drugim poudarila povezanost, če ne celo pogojenost sredstev iz okvira Načrta za okrevanje in odpornost z izvedbo pokojninske reforme. Zanimivo bi bilo vedeti, h katerim drugim strukturnim reformam se je v okviru tega načrta zavezala aktualna vlada, saj gre nenazadnje za prihodnost slovenske države ključne, če ne celo usodne zaveze.

Pod črto, glede na izzive, pred katerimi je EU, je bilo povedanega veliko, tudi dobrega, toda meniva, da nagovor predsednice ni izpolnil upravičeno visokih pričakovanj pomembnega dela, če ne celo večine poslank ter poslancev in bojiva se, da tudi ne pričakovanj (vsaj tako kažejo merjenja javnega mnenja) evropskih državljank in državljanov.