Kako svobodni so evropski mediji?

Pisarna Evropskega parlamenta v Ljubljani je v sklopu spletnih razprav Studio Evropa pripravila razpravo ob dnevu svobode tiska na temo svobode evropskih medijev.  Nedavni umor grškega novinarja Giorgosa Karaivaza v Atenah je že četrti tovrstni primer v EU v zadnjih petih letih, kar nakazuje na konstantno nazadovanje medijske svobode v več državah Unije. Pandemija covida-19 je še dodatno razgalila že prej obstoječe probleme v medijski industriji in ponudila vladam po vsem svetu krinko za nadaljnje poslabševanje negativnih trendov na področju medijske svobode, varnosti novinarjev in medijskega pluralizma.

Evropska poslanka Irena Joveva je v svoji razpravi uvodoma izpostavila, da je zavlačevanje izplačil Slovenski tiskovni agenciji (STA) svojevrsten cinični manever aktualne vlade: »Še ena v vrsti stvari, iz katerih se vlada dela norca, seveda je to neupravičeno in nesprejemljivo. Spraševali so Evropsko komisijo glede dovoljenja izplačevanja državne pomoči. Dobro so vedeli, kakšen bo odgovor, ki so ga sedaj tudi dobili, a se še vedno ni nič zgodilo.« Po njenem mnenju je žalostno, da se obstoj STA, tudi simbola slovenske samostojnosti, postavlja pod vprašaj nekaj tednov pred obeležitvijo 30. obletnice ne le naše države, ampak tudi STA. »To je vse v tem vladnem duhu podreditve medijev, začenši z javnimi. Gre za ‘copy paste’ madžarskega modela,« je dodala Joveva. S tem se je strinjala tudi evropska poslanka Tanja Fajon, ki je dejala, da jo žalosti, da se mora na dan svobode medijev javnost ukvarjati z zbiranjem pomoči za preživetje medijev.

Javne medijske službe obstajajo z razlogom, da objektivno poročajo ter so hkrati kritični do dejanj in ravnanj v družbi. Zaradi te kritičnosti so novinarji v zadnjih letih vse bolj izpostavljeni grožnjam, še zlasti na spletu, pa tudi prekarnemu delu in samocenzuri zaradi političnih pritiskov, pa je poudarila direktorica Evropske federacije novinarjev (EFJ) Renate Schroeder.

Evropski poslanec Milan Zver je medtem izjavil, da v Sloveniji ni nobenih pritiskov na novinarje, saj da na sodiščih ali v kazenskih postopkih ni nobenega primera pritiska na novinarje. S to izjavo se ni mogel strinjati vodja deska EU/Balkan, Novinarji brez meja (RSF) Pavol  Szalai, ki je opozoril na dejstvo, da se pritisk ustvarja prek objav na družbenih omrežjih. »Gre za verbalne napade, neutemeljene obtožbe, spletno nadlegovanje, nenazadnje tudi lažne informacije, ki se prek družbenih omrežij širijo hitreje od resničnih. Žal še ni sistemskih ukrepov, da bi se tovrstne informacije preverjalo na način, kot se to počne v tradicionalnih medijih, kjer imajo mediji poleg pravic tudi dolžnosti. Novinarstvo je najboljše cepivo proti neresničnim informacijam.« Ob tem je Joveva pristavila, da je dovolj, če se pogleda Twitter profil predsednika vlade in drugih članov aktualne vlade, da se najde primere napadov na novinarje in medijske hiše.

PreviousNext

Spregovorili so tudi o novi evropski zakonodaji, ki jo je na zadnjem zasedanju odbora za kulturo in izobraževanje omenil komisar Thierry Breton. Poslanka Joveva je razložila, da imajo evropske institucije omejene pristojnosti tako pri pritiskih na države članice, ki kratijo svobodo medijev, kot tudi pri ukrepih. Prepričana je, da bi pobudo za pripravo predlogov moral prevzeti Evropski parlament. »Čas nas prehiteva. Tudi politiki, ki izkoriščajo to zadnje pandemsko leto, občutek nemoči, konec koncev tudi strah ljudi, za svoje interese in cilj podrejanja, v prvi vrsti javnih medijev in nato vsega preostalega.« Strinjala se je s predstavnikom novinarjev brez meja, da bo nova medijska zakonodaja na ravni Unije potrebna tudi zaradi digitalizacije. Potrebno bo ločiti javne in zasebne medije. Treba je zagotoviti vzdržen poslovni model seveda z upoštevanjem že do sedaj sprejete zakonodaje in tudi zakonodajnega paketa aktov o digitalnih stortivah ter o digitalnem trgu.

»Žalostno je, da je potrebno regulirati medijski trg, a orodij danes enostavno ni dovolj in nekatere vlade v EU so v podrejanju medijev šle predaleč, zato je treba medijski sektor obravnavati ločeno in ga urediti na evropski ravni,« je v zaključni besedi še pojasnila poslanka Joveva.

Video posnetek razprave si lahko ogledate tukaj.