Pri regulaciji digitalnega trga bo ključna enotnost in ne prostovoljnost

Pisarna Evropskega parlamenta v Ljubljani je v sklopu spletnih razprav Studio Evropa pripravila razpravo o tem, kako lahko demokracija obstane in se razvija v digitalni dobi, ki korenito spreminja svet okoli nas. Kje je meja med svobodo govora in sovražnim govorom? Kakšen je prispevek družbenih omrežij k naraščajoči politični polarizaciji ter kaj lahko na področju regulative stori EU? Gostja razprave je bila tudi evropska poslanka Irena Joveva.

Anja Hlača Ferjančič, ki je povezovala razpravo, je uvodoma citirala besede komisarja Thierryja Bretona, ki je vdor v Kapitol v kontekstu paralelnega dogajanja in odgovornosti spletnih platform primerjal z 11. septembrom. Dejal je, da so družbena omrežja sistemski akterji, a da je Evropska unija ustrezno pozicionirana, da izvede implementacijo pravil in regulacijo družbenih omrežij ter s tem prevzame vodstveno vlogo na tem področju: »Določiti je treba pravila igre in organizirati digitalni prostor z jasnimi pravicami, dolžnostmi in tudi varovali. V digitalni prostor je treba znova vnesti zaupanje. Od tega bo odvisno preživetje naših demokracij v 21. stoletju.«

Poslanika Joveva je v svoji razpravi izpostavila, da so spletne platforme v zasebni lasti ustanovljene z namenom, da ustvarjajo dobiček, zato je njihovim lastnikom vseeno, ali je namen neke spletne družbene platforme ustvarjanje okolja za strpno javno debato. »To, da nudijo prostor za javno debato, je orodje za dosego njihovega poslovnega cilja, zato za vsebino ne morejo biti odgovorne izključno platforme. Prav pa je, da se ukvarjajo tudi s tem in da prevzamejo del odgovornosti, ker so v družbi že zdavnaj presegle zgolj zasebni pomen.« Navezala se je na besede komisarja Bretona, ki je internetne velikane primerjal z bankami, češ, če so banke »too big to fail«, so spletni velikani »too big to care«.  Ni težava le v tem, da se lažne novice širijo hitreje kakor preverjene novice, ampak je problematičen tudi sam poslovni model spletnih gigantov in algoritmov, ki se jih poslužujejo. »Ta del poskušamo urejati z regulativo, kot sta Akta o digitalnih storitvah in digitalnem trgu,« je zaključila.

Evropska unija je k delnemu reševanju tovrstne problematike pristopila že pred leti, ko je z nekaterimi spletnimi giganti, kot so Facebook, Twitter, Mozilla, Google in kasneje še Microsoft, podpisala Kodeks ravnanja proti dezinformacijam, a je bil pristop k podpisu prostovoljen, podpisniki pa so bili zavezani le k predložitvi samoocen. »Tudi ta pristop je boljši kot nič, ni pa dovolj učinkovit. Ne morem sicer trditi, da spletni velikani v zadnjem času niso naredili nič, a Evropska unija mora določiti pravila igre. Pri regulaciji bo ključna enotnost in ne prostovoljnost,« je še dejala Joveva, pri čemer računa tudi na povezovanje Unije z novo administracijo v ZDA. »V Evropski uniji oblikovana pravila igre bi lahko postala standard tudi drugje, vsaj po zahodnem delu sveta.« Hkrati je opozorila tudi na solo akcije držav znotraj EU, ki niso sprejemljive, še posebej ideje Poljske in Madžarske, ki bi želele implementirati lastno regulacijo, pripravljeno po željah voditeljev teh dveh držav. Tudi zato je enotna regulacija še toliko pomembnejša.

Govorci so se strinjali, da se je v času pandemije še toliko bolj pokazalo, kako pomembno je odstranjevanje spletnih dezinformacij in lažnih vsebin. Vpliv spleta na naša življenja je enostavno prevelik, da bi lahko bil brez pravil. Kar je nezakonito zunaj spleta, je nezakonito tudi na spletu. Socialni mediji so namreč razgalili naše najbolj temne plati, saj v javnem prostoru spleta delujemo tako, kot smo nekoč delovali samo za štirimi stenami. Regulacija se mora znebiti negativnega prizvoka, saj ne pomeni cenzure in omejevanja, ampak je poskus odprave najhujših anomalij.

Irena Joveva je spletno razpravo zaključila z razmišljanjem: »Svoboda govora ni absolutna pravica, konča se tam, kjer se začnejo pravice drugega« ter ločnico med žaljivostjo in sovražnostjo ponazorila z enostavnim primerom:

»Če meni nekdo reče, da sem neumna, ker ne vem, kje je Bruselj, je to sicer laž, ampak tudi žalitev. Če mi pa nekdo reče, da sem neumna, ker sem po poreklu Makedonka, je to sovražni govor – ker je s tem užalil vse, ki so po poreklu Makedonci. Meja bi bila lahko določena zelo enostavno, ampak se na žalost marsikomu tak način govora splača, tudi v politiki, in zato nekateri ne znajo ali ne želijo jasno določiti meje.«

PreviousNext

Akt o digitalnih storitvah sicer prinaša uvedbo novih obveznosti za digitalne storitve na ravni EU, ki naj bi se uporabljale za vse digitalne storitve, ki potrošnike povezujejo z blagom, storitvami ali vsebinami.  Med obveznostmi, ki jih Evropska komisija predlaga za digitalne storitve na ravni EU, so pravila za odstranjevanje nezakonitega blaga, storitev ali vsebin na spletu, nova pooblastila za preučitev načina delovanja platform, nova pravila o sledljivosti poslovnih uporabnikov na spletnih tržnicah, ukrepi v zvezi s preglednostjo, vključno s spletnim oglaševanjem in algoritmi, ki se uporabljajo za priporočanje vsebin uporabnikom, dostop raziskovalcev do ključnih podatkov. Vzpostavlja učinkovito varstvo temeljnih pravic uporabnikov na spletu, med njimi možnost izpodbijanja odločitev platform o moderiranju vsebin.

Akt o trgu digitalnih storitev pa določa sklop ozko opredeljenih objektivnih meril za obravnavanje velike spletne platforme kot t. i. „vratarja“. Gre za merila oziroma orodja, s pomočjo katerih bi se prekinil tržni monopol nekaterih korporacij, ki izrabljajo svoj dominanten položaj. S tem naj bi omogočili rast tudi drugim, manjšim in srednjim podjetjem. Z drugimi besedami: Zagotovili bi enakovredne pogoje za konkurenčnost.  Inovatorji in tehnološka zagonska podjetja bodo imeli nove priložnosti, da konkurirajo in inovirajo v okolju spletnih platform, ne da bi jim bilo treba upoštevati nepravične pogoje, ki omejujejo njihov razvoj. Potrošniki bodo imeli na izbiro številnejše in boljše storitve, več možnosti za zamenjavo ponudnika, če tako želijo, neposreden dostop do storitev in pravičnejše cene. Vratarji bodo obdržali vse možnosti za inovacije in ponujali nove storitve. Ne bodo se smeli posluževati nepoštenih praks do poslovnih uporabnikov in strank, ki so odvisni od njih, da bi pridobili neupravičeno prednost.ž

Poleg evropske poslanke Joveve so v razpravi sodelovali še evropska poslanca Tanja Fajon in Franc Bogovič, direktor uprave RS za informacijsko varnost Uroš Svete in publicist Lenart J. Kučić.

Posnetek Studia Evropa je dostopen TUKAJ.