“Ko le ne bi imeli spomina zlate ribice…”

V torek, 15. 12. 2020, se je evropska poslanka Irena Joveva odzvala na povabilo dijakov Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor. Na virtualnem pogovoru je dijake zanimal poslankin vsakdan, kako se je delo spremenilo zaradi pandemije, dotaknili so se tudi nekaterih aktualnih tematik.  

“V Uniji je ozaveščenost o problematiki  globalnega segrevanja vedno večja. K temu ste pripomogli tudi vi mladi, z Greto Thunberg na čelu,” je uvodoma poudarila evropska poslanka Joveva ter nadaljevala, da se v Parlamentu in na odboru za okolje ogromno, posredno ali neposredno, govori o globalnih spremembah, ker je to dejansko najbolj pomemben globalen izziv, ki se dotika vseh ravni politik, ne le področja okolja. “Odkar je Komisija predstavila Zeleni dogovor, se vse vrti okoli tega, saj je v Uniji to prioriteta številka ena. Na primer, oktobra smo sprejeli Evropski podnebni zakon, Evropsko strategijo za gozdove, ravno ta teden teče razprava na plenarnem zasedanju o pitni vodi, konec tedna še o Resoluciji o strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam…” Poslanka meni, da so vsi ti zastavljeni cilji v dokumentih zelo ambiciozni, a da je prav, da so. Tudi v Parlamentu so zagovarjali zmanjšanje toplogrednih plinov za 60 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z izhodiščnim letom 1990, voditelji držav članic pa so na Svetu EU potrdili zmanjšanje toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov. Veseli jo, da so v besedilo vključili besedo ‘vsaj’, kar je po njenem mnenju bistven korak k zavedanju o pomembnosti, osveščanju ter posledično doseganju cilja podnebne nevtralnosti. Gre pa za globalni izziv, torej ni vse odvisno od poslancev ali Unije kot take, ampak je treba sodelovati tudi z drugimi mednarodnimi akterji, med drugim z našo neposredno soseščino, s čimer so se strinjali tudi dijaki.

“Tokrat imamo res zgodovinski proračun, ki skupaj s Skladom za okrevanje tvori dobrih 1800 milijard evrov. To je nepredstavljivo velika količina sredstev, ki je brez pandemije verjetno ne bi imeli. A smo tudi zahvaljujoč pandemiji uvideli v praksi, koliko človek pripomore k slabši kakovosti zraka in onesnaženosti voda, zato bo poudarek ostal na okolju in globalnih spremembah. Ko le ne bi imeli spomina zlate ribice, ko se bomo vračali v normalo, starim navadam in razvadam naproti. Resnično upam, da bomo v Uniji postali vodilni akter na področju podnebne nevtralnosti in na ta način vzor vsem drugim na področju okolja.”

PreviousNext

Joveva ugotavlja, da mladi niso vsi a priori apatični. Mnogo mladih zanima politika, kar je opazila tudi ob velikem številu prijavljenih na razpis za opravljanje pripravništva v njeni pisarni. “Moj edini kriterij za opravljanje prakse v moji pisarni je polnoletnost,” je izpostavila Joveva. Tudi njej so v času kampanje očitali, da nima izkušenj ter znanj. “Vsi imamo izkušnje, tudi vi mladi, le nekoliko drugačne so od starejših generacij. S tem ni nič narobe, kvečjemu je lahko nasprotno. Želela sem ponuditi priložnost vsem in na ta način privabiti različne mlade, z različnimi predznanji in interesi, zato je bil odprt, javni poziv za pripravništva. Vsekakor si nisem želela izbirati po strankarski izkaznici.”

Opozorila je, da prenekateri poslanci dobijo tako imenovano ‘višinsko bolezen’ in pozabijo na vse, tudi na to, čigave interese naj bi predstavljali. “To zasledovanje lastnih ali izključno strankarskih ciljev, poročanje medijev o aferah, to so ključni razlogi, da je na splošno ogromno ljudi apatičnih, ker menijo, da se jih politika ne tiče. A za to je kriva politika kot taka,” dodaja evroposlanka in nadaljuje, da se lahko spremembe dosežejo zgolj z aktivnim udejstvovanjem. “Ostanite radovedni in aktivno vključeni v politiko. Dovolj je že to, da greste na volitve in izrazite svojo voljo,” je v zaključku sporočila Joveva.