Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

26.11.2020

Nemški časopis Der Spiegel je 18. novembra 2020 objavil poročilo o nezakonitem zavračanju prebežnikov na hrvaški meji. Poročilo navaja, kako so hrvaški mejni uslužbenci prisilno vrnili prosilce za azil čez mejo v Bosno in Hercegovino. Tudi agencija Frontex je na hrvaški zunanji meji posnela posnela prizore, ki kažejo vračanje prebežnikov in hude kršitve človekovih pravic.

1. Ali bo Komisija glede na zanesljivost vira in predloženih video dokazov brez nepotrebnega odlašanja začela preiskavo obtožb proti hrvaškim mejnim uradnikom in agenciji Frontex, pri tem pa upoštevala posnetke agencije Frontex?

2. Hrvaški mejni uslužbenci očitno ne ukrepajo v skladu s schengenskim zakonikom. Kaj to pomeni za prihodnji pristop Hrvaške k schengenskemu območju?

3. Hrvaški mejni uslužbenci so kršili mednarodno pravo in pravo EU. Med temi so tudi kršitve člena 2 Pogodbe o Evropski uniji, člena 12 Uredbe (ES) št. 562/2006 in člena 21 Direktive 2011/95/EU. Katere ukrepe bo sprejela Komisija glede na te kršitve – poleg morebitne uvedbe postopka za ugotavljanje kršitev proti hrvaški vladi – v odziv na te dogodke?

Odgovor komisarke Ylve Johansson v imenu Evropske komisije

26.3.2021

Komisija zelo resno obravnava vsa poročila o domnevnem zavračanju prebežnikov. Komisija nima pooblastil za preiskovanje domnevnih kršitev s strani organov kazenskega pregona držav članic, vendar pozorno spremlja, kako se spoštujejo temeljne pravice, in pričakuje, da bodo države članice po potrebi preiskale takšno ravnanje in ukrepale. Frontex nima osebja niti sredstev na zunanjih kopenskih mejah Hrvaške.

Spoštovanje temeljnih pravic je pomemben del schengenskega pravnega reda. V svojem sporočilu iz leta 2019[1] je Komisija ugotovila, da je Hrvaška sprejela potrebne ukrepe, s katerimi je izpolnila zahtevane pogoje za uporabo schengenskega pravnega reda. Hrvaška bi si morala še naprej dosledno prizadevati za izvajanje vseh ukrepov, ki se že izvajajo, in tako zagotoviti, da bodo ti pogoji še naprej izpolnjeni. Komisija je skupaj z Agencijo za temeljne pravice 17. novembra 2020 na Hrvaškem opravila obisk v okviru spremljanja. Glavni namen obiska je bil oceniti trenutne razmere in razpravljati o vzpostavitvi učinkovitega in neodvisnega mehanizma za spremljanje, s katerim bi se na skladen in pregleden način obravnavali prijavljeni in morebitni prihodnji primeri kršitev temeljnih pravic na mejah.

Poleg tega ima Komisija redne dvostranske stike s Hrvaško ter od nje zahteva informacije o domnevnih kršitvah in preiskavah, ki jih morajo izvesti organi. Organizirajo se tudi redna srečanja s hrvaško varuhinjo človekovih pravic ter mednarodnimi ali nevladnimi organizacijami, da bi prejeli najnovejše informacije o incidentih.

Komisija tesno sodeluje s Hrvaško in zadevnimi deležniki z namenom, da se vzpostavi neodvisen mehanizem za spremljanje in poveča preglednost pri nadaljnjem ukrepanju po incidentih.

[1] COM(2019) 497 final z dne 22. oktobra 2019, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52019DC0497&qid=1614947120821