Pisno vprašanje Evropski komisiji
10.11.2020
Rak materničnega vratu je eden od štirih najpogostejših malignih tumorjev, ki prizadenejo ženske po vsem svetu. Povzroča ga okužba s humanim papilomavirusom (HPV), ki je najpogostejša spolno prenosljiva bolezen.
Vsako leto je v državah EU oziroma EGP diagnosticiranih več kot 33 000 novih primerov raka materničnega vratu, ki terja več kot 13 000 smrtnih žrtev.
Smernice EU za presejalne programe za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu bodo predvidoma posodobljene šele leta 2025, vendar je zaradi prekinjenega izvajanja teh programov potrebno takojšnje ukrepanje. V presejalnih programih za odkrivanje raka materničnega vratu se splošno uporablja test mRNK, ki učinkovito prispeva k reševanju življenj obolelih za to vrsto raka, pa tudi k boju proti drugim okužbam, kot je covid-19.
1. Kakšno strategijo namerava uporabiti Komisija, da se bo omogočil in podpiral neposredni javni dostop do inovativnih tehnologij za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu, ki se v nekaterih državah članicah že uspešno uporabljajo, vendar ne v vseh, saj niso bile vključene v smernice iz leta 2015?
2. Ali bo Komisija preučila možnost, da v okviru smernic za države članice prek različnih pobud spodbudi k izvajanju testov mRNK v vseh državah članicah v okviru nacionalnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu?
Odgovor komisarke Stele Kiriakides v imenu Evropske komisije
27.1.2021
Komisija priznava, da ima rak materničnega vratu, pa tudi druge vrste raka, ki jih povzročajo humani papilomavirusi, velike posledice po vsej EU. Po podatkih drugega poročila o izvajanju priporočila Sveta o presejalnih pregledih za odkrivanje raka[1] je presejalne programe za raka materničnega vratu med prebivalstvom v nacionalne načrte za obvladovanje raka uvedlo 22 držav EU. Vendar znatno število teh programov bodisi ni bilo v celoti uvedenih bodisi se ne izvajajo v celoti in neenakosti znotraj držav članic in med njimi so še vedno prisotne. Pokritost ciljne populacije s presejalnimi programi za raka materničnega vratu se giblje od približno 25 % do 80 %, povprečje starostno standardiziranega petletnega neto preživetja za države EU pa znaša 63 %, in sicer od 70 % do 54 %.
Cilj evropskega načrta za boj proti raku, ki ga bo Komisija predstavila v začetku leta 2021, bo prispevati k zmanjšanju teh razlik in podpreti države članice pri izvajanju visokokakovostnega presejanja prebivalstva za odkrivanje raka, vključno z rakom materničnega vratu. Čeprav je odločanje o organizaciji, upravljanju in izvajanju presejanja raka v pristojnosti držav članic, bodo izmenjava dobrih praks po EU, smernice in sheme zagotavljanja kakovosti pripomogle k nadgradnji presejalnih programov in omogočile konkretne vpoglede glede morebitne uvedbe novih testov, kot je test mRNA.
Z evropskim načrtom za boj proti raku naj bi se poleg tega začelo delo za preučitev dodatnih dokazov, ki naj bi se upoštevali pri posodobitvi priporočila Sveta o presejalnih pregledih za odkrivanje raka, v katerem je kot ustrezen presejalni test trenutno naveden bris materničnega vratu za odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu, ki naj se začne izvajati ne prej kot pri starosti 20 let in najpozneje pri starosti 30 let[2].
[1] https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/major_chronic_diseases/docs/2017_cancerscreening_2ndreportimplementation_en.pdf
[2] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32003H0878&from=EN
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!