Raven poudarjanja pomena knjižnic v politiki je prenizka

Irena Joveva se je v sklopu interaktivnega dogodka »Generation Code: Born in the Library« pogovarjala z Majo Vunšek iz Mestne knjižnice Kranj, ki se je pred časom povezala z EU iniciativo Public Libraries 2030. Ta je knjižnico uvrstila v skupino inovativnih splošnih knjižnic v Evropi »Lighthouse Libraries«. Public Libraries 2030 v Evropskem parlamentu povezuje zagovornike splošnih knjižnic med EU poslanci, imenovano MEP Library Lovers. Irena Joveva je odgovarjala na vprašanja o temah na ravni Evropske unije; o delu med pandemijo, prednostnih nalogah sklada za obnovitev EU, o temah, ki se jim posveča kot članica odbora za kulturo, ter o vlogi, potencialu in pomenu splošnih knjižnic.

Evropska poslanka je uvodoma pojasnila, da je pandemija tudi v Evropskem parlamentu povsem porušila ustaljene delovne vzorce. Ko je bila vzpostavljena platforma za spletna srečanja, pa je delo na daljavo steklo v polnem obsegu in skoraj nemoteno. Poslanka je v rednem stiku s kolegi, čeprav od začetka pandemije še ni potovala v Bruselj. A prisotnost v Bruslju ne pomeni nujno prisotnosti v sejni sobi.  »Večina udeležencev tudi v Bruslju uporablja tehnike dela na daljavo. Na tej točki se zdi, da smo ustvarili neke nove normalne delovne pogoje, ki bi jih lahko uporabili tudi v prihodnosti, ko mine koronska kriza,« je še dodala.

Strinja se, da bo obnovitveni paket »Next generation EU« imel ključno vlogo pri okrevanju EU. Njegov glavni namen je podpirati države članice pri okrevanju po krizi in zagonu gospodarstva, pa tudi pomagati zasebnim naložbam ter zagotoviti večjo stabilnost v prihodnosti, če se ponovi dogodek, kot je pandemija. Prednostna naloga bo obvladovanje gospodarske in zdravstvene krize skupaj z digitalnim razvojem in soočanjem s podnebnimi spremembami, kar bo Evropi pomagalo doseči pomemben cilj, postati prva ogljično nevtralna celina na svetu. V zvezi s podeljevanjem sredstev pa dodaja: »Vesela sem, da predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen podpira stališče Evropskega parlamenta glede mehanizma vladavine prava v zvezi s sredstvi, dodeljenimi za vsako državo članico, kot varovalke proti izkoriščanju in zlorabi sredstev.« Ob pogledu na predloge in trenutni razvoj medtem obžaluje nizko vključenost kulture ter pomanjkanje načrtov glede stanovanjske politike in zaposlovanja mladih. Osnutek predloga večletnega finančnega okvira žal zmanjšuje tudi sredstva za pomembne mladinske in kulturne programe, kot je na primer Erasmus plus, zato se Joveva z enako mislečimi poslanci močno zavzema za zagotovitev prepotrebnih sredstev.

Zelo aktivna je tudi kot članica Odbora za kulturo in izobraževanje:

Moje glavne prednostne naloge v odboru so usmerjene v mladino, izobraževanje, kulturo, svobodo medijev ter digitalizacijo, povezano z razvojem umetne inteligence in športa. Trenutno delam na dosjeju European Solidarity Corps. Gre za pobudo Evropske unije, ki mladim ustvarja priložnosti za prostovoljno delo ali sodelovanje pri projektih po vsej Evropi. To jim daje odlično priložnost za številne dejavnosti, ki jim omogočajo pridobitev delovnih izkušenj in predstavljajo odlično stopničko v kariernih možnostih.

Glavni prednostni nalogi Evrope v prihodnjih letih sta boj proti podnebnim spremembam in digitalizacija. Vlogo knjižnic vidi v kontekstu izobraževanja: »Knjižnice bi lahko veliko prispevale pri izobraževanju ljudi z organiziranjem okroglih miz, seminarjev in delavnic ter jim pomagale razumeti, kako lahko kot posamezniki prispevajo k našemu skupnemu evropskemu cilju. Ključnega pomena bo tudi izobraževanje starejših generacij o tem, kako uspešno uporabljati nove tehnologije.«

Ob koncu intervjuja je spregovorila še o pogledih na potenciale knjižnic: »Seveda se politika zaveda pomena in potenciala splošnih knjižnic, koliko se z njimi ukvarja, pa je povsem drugo vprašanje.« Meni, da je raven poudarjanja pomena knjižnic v politiki skladna z nizkim deležem poudarjanja pomena kulture in neaktivnostjo slovenskega ministra za kulturo, ki ne opozarja na težave na področju kulture, kar se neposredno izraža tudi v prepoznih odzivih ali celo neodzivanju na problematike. Dodaja pa še, da je pri dvigu bralne kulture v Sloveniji potrebno sodelovanje izobraževanja in kulture: »Spodbujanje branja z mehanizmi, kot je bralna značka, je vsekakor dobrodošlo, menim pa, da bi morali skupaj stopiti glavni akterji na področju izobraževanja in kulture, ter skupaj oblikovati strategijo za povečanje bralne kulture in obiskovanja knjižnic.« Za konec je nanizala še nekaj idej, s katerimi bi tudi same knjižnice lahko večale atraktivnost obiskov, in izpostavila nujnost stopanja v korak s časom s povečano ponudbo digitalnih gradiv.

Posnetek pogovora, ki je – z izjemo zadnjega vprašanja in odgovora nanj – potekal v angleščini, si lahko ogledate TUKAJ.