Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

7.10.2020

Grške oblasti kazensko preganjajo 35 oseb, ki delajo za nevladne organizacije, in jih obtožujejo trgovine z ljudmi. Nekatere od njih so tuji državljani, in te nevladne organizacije so predvsem evropske organizacije za iskanje in reševanje. Grški organi trdijo, da svoje dejavnosti izvajajo zgolj pod krinko humanitarnih operacij. Glede na grške azilne politike je jasno, da so reševalne in nadzorne dejavnosti teh nevladnih organizacij v nasprotju s političnimi cilji grških oblasti. Kot je Komisija ponovno poudarila v svojih nedavnih smernicah o direktivi o pomoči, kriminalizacija nevladnih organizacij ali drugih nedržavnih akterjev, ki izvajajo operacije iskanja in reševanja na morju ob upoštevanju ustreznega pravnega okvira, pomeni kršitev mednarodnega prava in zato v okviru zakonodaje EU ni dovoljena.

1. Kako namerava Komisija zagotoviti izvajanje svojih smernic glede na to, da Grčija tistih, ki pomagajo pri reševanju ljudi na morju, ne bi smela kazensko preganjati?

2. Kako namerava Komisija zaščititi državljane Evropske unije pred nezakonitim pregonom držav članic?

3. Zaradi aktivnega preganjanja nevladnih organizacij, ki ovira nujno potrebne humanitarne in podporne dejavnosti, vsak dan umirajo ljudje. Katere strategije namerava Komisija uporabiti za zagotovitev, da bo Grčija spoštovala zavezo o reševanju človeških življenj na morju?

Odgovor komisarke Ylve Johansson v imenu Evropske komisije

29.1.2021

Komisija je seznanjena s tem, da se v Grčiji preiskuje več nevladnih organizacij, med drugim zaradi domnevnega omogočanja nezakonitega vstopa. Sodni postopki spadajo v izključno pristojnost držav članic.

V okviru novega pakta o migracijah in azilu[1] je Komisija izdala priporočilo[2], s katerim države članice poziva, naj razlikujejo med dejavnostmi, katerih namen je humanitarna pomoč, in dejavnostmi, katerih namen je olajšati nezakonit vstop ali tranzit, da bi prve izključila iz inkriminacije. Nadaljnji predlog bi od držav članic zahteval vzpostavitev neodvisnega mehanizma za spremljanje spoštovanja načela nevračanja v skladu z Listino EU o temeljnih pravicah. Agencija EU za temeljne pravice bo v ta namen predlagala smernice, Evropski azilni podporni urad in Evropska agencija za mejno in obalno stražo pa naj bi podpirala mehanizem.

Komisija v svojem prvem letnem poročilu o stanju pravne države, objavljenem 30. septembra 2020, ugotavlja, da so številni deležniki izrazili kritike do nedavno uvedenih dodatnih zahtev za registracijo nevladnih organizacij, ki delujejo na področju azila, migracij in socialne vključenosti v Grčiji,[3] in da marsikoga skrbi dejstvo, da je „državljanski prostor“, v katerem civilna družba deluje, od leta 2019 v Grčiji vedno bolj omejen. Komisija bo še naprej spremljala stanje.

[1] https://eur-lex.europa.eu/search.html?lang=en&text=COM%2F2020%2F609+final&qid=1607426365312&type=quick&scope=EURLEX&locale=sl

[2] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1607426530548&uri=CELEX%3A52020XC1001%2801%29

[3] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52020SC0307 z lasti strani 1 in 12.