Kdo kulturi zares želi pomagati in kdo jo očitno uničuje?

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 29. septembra 2020, gostovala v oddaji Radijska tribuna na Radiu Maribor. Spregovorila je o nesprejemljivih proračunskih rezih v kulturni sektor, (ne)odnosu in (ne)aktivnosti slovenskega ministra za kulturo, pa tudi o podnebni nevtralnosti in odnosu z drugimi evropskimi poslanci.

Poslanka Joveva je v uvodu pojasnila, kaj jo je kot politično novinko pozitivno in negativno presenetilo. “Če začnem s pozitivnim, me je presenetilo predvsem to, da je na evropski ravni oziroma v Evropskem parlamentu politična kultura na precej višji ravni v primerjavi z denimo slovensko politiko. Saj ne rečem, da ni nikoli nobenih delovanj v napačne interese, a je vse skupaj vendarle na višjem nivoju nekega političnega diskurza.” Dejala je tudi, da lahko poslanec, ki res želi delati, doseže za ljudi pomembne spremembe: “Minimalna sprememba z amandmajem lahko kar precej vpliva na življenje državljank in državljanov.”

Glede negativne plati pa je izpostavila netransparentnost pri porabi mesečnega pavšala, ki ga evropski poslanke in poslanci prejemajo za delovanje pisarn, ter preglednost pri srečanjih z različnimi interesnimi skupinami. “Te transparentnosti je premalo in tudi iz tega izvira nezaupanje ljudi v politiko kot tako.” Po njenih besedah v povezavi z Evropsko unijo velikokrat slišimo izraz “bruseljski balonček“, kar za nekatere poslanke in poslance resnično drži, saj so izgubili stik z realnostjo, državljankami in državljani, “so del neke elite in pozabljajo, zakaj in za koga so tam, kjer so“.

V nadaljevanju sta z voditeljem Stanetom Kocutarjem spregovorila o njenem delu v Evropskem parlamentu, predvsem v odboru za kulturo in izobraževanje. Kulturno ustvarjalni sektor je bil namreč prvi, ki ga je izbruh virusa COVID-19 prizadel, in bo tudi zadnji, ki se bo, tako Joveva, postavil nazaj na noge. “Rezi sploh ne bi smeli biti tema pogovorov. Gre za male številke, če jih primerjamo s celotnim evropskim proračunom, ki bo v naslednjih sedmih letih znašal dobrih tisoč milijard. Za primer vzemimo program Ustvarjalna Evropa, ki mu je bilo v prejšnjem finančnem proračunskem okviru namenjenih 1,4 milijarde evrov. Mi zahtevamo podvojitev teh sredstev, torej 2,8 milijarde evrov. To za proračun kot tak ni veliko, za kulturo pa je ogromno.” Ob tem je poudarila, da nam je točno ta sektor pomagal zlasti marca in aprila, ko smo brali knjige, gledali filme in serije ter imeli zastonj spletne koncerte. Sedaj pa je nastopil čas, ko je treba misliti na vse te ustvarjalce in jim nameniti zadostna sredstva za delo. Zato je s skupino na tem področju aktivnih kolegic in kolegov z amandmajem predlagala, da države članice v okviru svojih nacionalnih načrtov dva odstotka sredstev iz Sklada za okrevanje namenita izključno področju kulture.

Sicer pa so na minulem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, na pobudo politične skupine Renew Europe, katere del je tudi poslanka Joveva, sprejeli Resolucijo o evropski kulturni obnovi. V besedilu so navedeni konkretni predlogi in pozivi državam članicam k pomoči kulturno ustvarjalnemu sektorju, ki je bil že tudi pred krizo precej podcenjen in podhranjuen. Kot primer dobre prakse je izpostavila Nemčijo, državo, ki predseduje Svetu EU in je kulturo postavila med svoje prioritete, kar je zagotovo pomembno. “Morate vedeti, da so Nemci kulturno ustvarjalnemu sektorju namenili dodatno milijardo evrov sredstev za blažitev posledic zaradi epidemioloških razmer,” je povedala Joveva in hkrati izrazila razočaranje nad neodzivom slovenskega ministrstva za kulturo, predvsem ministra Simonitija, ki ni dovolj aktiven pri pomoči lastnemu sektorju v resorju, ki ga vodi. Po njenem mnenju je ministrov odnos do kulturnikov nonšalanten, posledično pa nedopusten. “On bi moral pomagati kulturi, ampak je vedno bolj očitno, da je tam zato, da kulturo uniči, predvsem tisti del, ki je kritičen in ne molči“, je sklenila evropska poslanka.

Celoten pogovor si lahko predvajate TUKAJ.

PreviousNext