Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

23.9.2020

V Črni gori je po parlamentarnih volitvah 30. avgusta 2020 prišlo do civilnih nemirov in zaskrbljujočih dogodkov, ko so bili posamezniki, predvsem iz muslimanske skupnosti, žrtve verbalnih in fizičnih napadov, pojavili pa so se tudi sovražni grafiti in zgodili napadi na mošeje. Razmere so bile še posebej zaskrbljujoče v mestu Pljevlja, kjer obstajajo razhajanja med podporniki dosedanje vladajoče stranke in opozicijsko koalicijo, ki je dobila večino glasov.

1. Ali je Komisija seznanjena s protimuslimansko retoriko in napadi na muslimansko skupnost v Črni gori po volitvah?

2. Kako bo zaščitila interese, svoboščine in varnost vseh v državi?

Odgovor komisarja Olivérja Várhelyija v imenu Evropske komisije

18.11.2020

Komisija je seznanjena z incidenti, ki so se zgodili pred parlamentarnimi volitvami 30. avgusta 2020 in po njih, v katerih je bila tarča muslimanska skupnost. Tako kot pri vseh napadih in nasilnih dejanjih pričakuje temeljito preiskavo in nadaljnje pravno ukrepanje.

Črna gora mora kot država kandidatka za članstvo v pristopnih pogajanjih v okviru pogajalskega poglavja 23 (pravosodje in temeljne pravice) zagotoviti učinkovito zaščito pripadnikov narodnih in verskih manjšin. Pravna država je ena od temeljnih vrednot EU in kot taka ključni element pristopnega procesa k Evropski uniji, ki določa splošni ritem pristopnih pogajanj Črne gore.

V okviru pogajalskega poglavja 23 mora Črna gora med drugim izpolniti posebno merilo, povezano s krepitvijo učinkovite uporabe in uveljavljanja človekovih pravic ter uskladitvijo njenega pravnega okvira s pravnim redom EU in mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic. To vključuje tudi učinkovito varstvo manjšin in svobodo veroizpovedi.

Komisija je 6. oktobra 2020 objavila poročilo za leto 2020, ki med drugim vsebuje podrobno oceno spoštovanja temeljnih pravic v Črni gori. Komisija bo še naprej redno spremljala izpolnjevanje zavez Črne gore na tem področju.