“Ovire premagujemo skupaj, s sodelovanjem in solidarnostjo”

V petek, 4. septembra 2020, se je evropska poslanka Irena Joveva na povabilo Evropskega mladinskega parlamenta (European Youth Parliament) udeležila jutranjega klepeta z mladimi. Ključna tematika dogodka in pogovora je bila »Evropa, združena v krizi: skupno premagovanje stisk«, odgovorila pa je tudi na vprašanja udeležencev. 

Kriza je vsekakor izpostavila precej izzivov, s katerimi bi se Evropa kot taka morala soočiti združeno, so izpostavili mladi udeleženci Evropskega mladinskega parlamenta, s čimer se je strinjala tudi evropska poslanka Joveva. »Covid-19 je marsikatero stvar zaustavil, saj se je celotno življenje ustavilo, a hkrati nam je ponudil priložnost, da stvari pogledamo z drugega zornega kota. Pokazal nam je, da lahko ovire premagujemo skupaj, s sodelovanjem in solidarnostjo. Ne le znotraj meja Unije, temveč tudi z državami v soseščini. Med drugim pa je priložnost tudi za to, da lahko digitalno življenje prenesemo še v dejansko prakso dela v Evropskem parlamentu. Kar naenkrat je naša resničnost postalo delo na daljavo, kakor tudi oddaljeno glasovanje na plenarnem zasedanju. A to je bilo njuno, da je lahko zakonodajno delo potekalo dalje, krizi navkljub,« je dejala poslanka Joveva.

V preteklih mesecih je bilo ključno zagotoviti nove mehanizme pomoči, med njimi Načrt za okrevanje (EU recovery fund). Ob tem je Joveva izpostavila, da se v odboru za kulturo in izobraževanje ravno v teh dneh trudijo zagotoviti čim več sredstev za kulturno ustvarjalni sektor, ki ga je po njem mnenju kriza najbolj prizadela, kar je bilo tudi eno izmed vprašanj mladih, poleg vprašanja o širitvi na Zahodni Balkan, pripravljenosti na drugi val covida-19 ter politične participacije mladih.

PreviousNext

Vprašanje: Zahodni Balkan in širitev Evropske unije je ena izmed tematik našega zasedanja. Zanima me, kako pogosto se ta tematika pojavi na vašem dnevnem redu, predvsem v luči aktualnega dogajanja?

»Širitev na Zahodni Blakan je vsekakor ena izmed ključnih točk, ki jih je predsednica Komisije Ursula Von der Leyen izpostavila. Zagotovo je to večkrat na dnevnem redu, kot je bilo v minulem sklicu Evropskega parlamenta. Med drugim sta lani Severna Makedonija in Albanija dobili rdečo luč za začetek pristopnih pogajanj, a se je tudi na tem področju – s spremembo metodologije za širitev Unije – pokazala zelena luč. V zadnjih mesecih smo se vsi soočali s pandemijo in se ukvarjali predvsem s tematiko covid-19. Naj opozorim, da je Unija za blaženje posledic pandemije tudi regiji Zahodnega Balkana namenila finančno pomoč. Vsekakor je v tem mandatu debata o širitvi Unije večkrat na dnevnem redu, kot tudi pri pogovorih znotraj posameznih delegacij in političnih skupin.«

Vprašanje: Kako zagotoviti, da se bodo muzeji, kinodvorane itd. vrnili v normalo po koncu pandemije, saj so te ustanove utrpele največ posledic? Kaj se dogaja na področju programa Ustvarjalna Evropa (Creative Europe)?

»Strinjam se, kulturno ustvarjalni sektor je pandemija najbolj prizadela in si bo verjetno tudi zadnji opomogel. Hkrati gre za področje, ki ga nekateri potiskajo na rob in je vedno zadnji, na katerega se pomisli, na primer pri razrezu državnih proračunov, konec koncev pa tudi pri evropskem. Ravno v teh dneh poteka razprava znotraj odbora za kulturo in izobraževanje o porazdelitvi sredstev v okviru večletnega finančnega proračuna. Predlog Sveta namreč predvideva manj sredstev, čeprav je bilo v postopku pogajanj obljubljeno drugače. V politiki ne smeš verjeti obljubam, toda sama zagotovo ne morem kar sprejeti znižanja sredstev, na kar sem skupaj z nekaterimi kolegi iz odbora opozorila predstavnike trenutno predsedujoče države Svetu Eu, Nemčije. Naše strinjanje s predlogi bi namreč pomenilo manj denarja za kulturne programe, nenazadnje bi zaradi tega lahko bilo tudi manj študijskih izmenjav v okviru programa Erasmus+. Žal evropski poslanci ne moremo odločati, kdaj se bodo kulturne ustanove odprle, saj je to področje v pristojnosti držav članic. Mi lahko le protestiramo, opozarjamo na napake in se znotraj odborov trudimo, da se zadeve premaknejo, ne pa ostanejo zgolj črka na papirju.«

Pogovor si lahko ogledate spodaj (razprava je tekla v angleškem jeziku).