Trajnostna mobilnost: Zelena energija in električni avtomobili – naša prihodnost?

Evropska poslanka Irena Joveva se je odzvala na prošnjo dijakov Srednje prometne šole Maribor. Dijaki so se v letošnjem letu udeležili združenega izobraževalnega programa Šola ambasadorka Evropskega parlamenta (EPAS) in Evrošola. Cilj obeh programov je ozaveščanje mladih o delovanju in pomenu Evropske unije ter usposabljanje mladih za aktivno državljanstvo. Dijaki so v programu pripravili projekt na temo okolja in obnovljivih virov energije, poslanki pa poslali  vprašanja o trajnostni mobilnosti. 

Kot so zapisali na spletni strani šole, je narava naše največje bogastvo. Če jo želimo še naprej občudovati in v njej uživati, moramo za to nekaj narediti. Zaradi velikega onesnaževanja je že izumrlo ogromno vrst rastlin in živali. Eden izmed glavnih onesnaževalcev narave je promet. Če želimo ohraniti naravo, moramo začeti uporabljati oblike trajnostne mobilnosti – to so javna prevozna sredstva, e-avtomobili, kolesa, skiroji, e-skiroji in vsa druga »zelena« prevozna sredstva.

Gospa Joveva, počasi prihajajo v uporabo električna vozila. Menite (če da – v kolikšnem času), da bodo e-avtomobili povsem zamenjali avtomobile na fosilna goriva?

Irena Joveva: »Čeprav res nerada ‘ugibam’ in kar koli napovedujem, sploh v teh časih, za katere – sem prepričana – še pred nekaj meseci nihče ni imel pojma, da bo tako, kot trenutno je, bom v tem primeru vendarle odgovorila, da takšno zamenjavo pričakujem. Hkrati sicer dvomim, da bom sama doživela dan, ko v uporabi ne bo več nobenega avtomobila na fosilna goriva, verjamem pa, da bo do tega nekoč prišlo. V daljni prihodnosti.

Že prvi pojav električnih vozil namreč sledi trendu razvoja družbe brez odvisnosti od fosilnih goriv v uporabo trajnostnih, okolju prijaznejših načinov, kjer bo pomembno vlogo imel tudi prehod na električna vozila. Kljub vztrajnemu povečevanju uporabe električnih vozil pa je delež v primerjavi z dizelskimi ali bencinskimi še vedno majhen. Razlogov je najbrž več, z vidika potrošnika pa sta dva izmed glavnih zagotovo visoki stroški in slaba zmogljivost baterije, kar odvrne marsikaterega kupca novega avtomobila.

V preteklosti so bili stroški električnih vozil višji od ‘navadnih’ avtomobilov, a tehnološki razvoj znižuje stroške. Zato lahko pričakujemo, da bodo v prihodnosti električna vozila vedno bolj konkurenčna in dostopna splošni populaciji. Druga pomembna ovira je infrastruktura. Še vedno se soočamo s prepočasnim nameščanjem polnilnih mest, medtem ko so domače polnilnice velik strošek.

Dokler se tehnologija baterij dodatno ne izboljša in se cene e-vozil ne spustijo, se bo večina svetovne populacije še naprej ustavljala na bencinskih črpalkah. Kot rečeno, ne želim napovedovati, kdaj bodo e-avtomobili popolnoma zamenjali avtomobile na fosilna goriva, verjamem pa, da bi z izboljšano tehnologijo lahko naši današnji avtomobili postali preteklost. Da se bo ta prehod slej ko prej zgodil, priča zvišanje deleža prodanih električnih avtomobilov v Evropi, ki je v januarju in februarju 2020 znašal že 6,5 %. Je pa res, da je ta delež bistveno višji v bogatejših državah članicah, kjer imajo gospodinjstva relativno višje prihodke, poleg tega te države bolje poskrbijo za subvencije, infrastrukturo in ozaveščanje državljanov. Bistveno vprašanje torej je, kako z ukrepi spodbuditi razvoj infrastrukture, proizvodnih zmogljivosti in uporabo e-avtomobilov.«

Električni avtomobili so sicer prijazni do okolja, a imajo visoko nakupno ceno in so posledično zaradi tega manj dostopni za potrošnike. Ali menite, da gre morda vzrok za to iskati v cilju zmanjševanja avtomobilskega prometa in povečanja uporabe javnega prometa?

Irena Joveva: »Strinjam se, da so električni avtomobili še vedno manj dostopni za potrošnike, kot sem pojasnila že v prejšnjem odgovoru. Prepričana sem, da je vzrok predvsem v tržnih razmerah in manj v politikah držav. Vendar, kot rečeno, tehnologija se izboljšuje, ustvarja se konkurenca na trgu in z njo povečanje masovne proizvodnje, kar bo povzročilo padec cene takšnih modelov avtomobilov. Poleg tega je treba razumeti, da prodaja rabljenih vozil predstavlja velik del avtomobilskega trga, kjer pa še ni veliko električnih, saj so ta razmeroma novejša. Brez dvoma bo v sklopu prehoda na trajnostni način mobilnosti bistveno povečevanje javnega prometa in zmanjševanje avtomobilskega prometa. S tem namenom je Evropska unija sprejela že mnogo ukrepov, medtem ko se drugi še pripravljajo. Treba pa je poudariti, da so električni avtomobili prijazni do okolja zgolj v primeru, ko tudi elektriko pridobivamo na ‘zeleni’ način. Velik del naše energije namreč še vedno prihaja iz premogovnih elektrarn, ki onesnažujejo prav toliko kot bencin, ki ga poskušamo izločiti iz prometa. Bistveno je torej pospešiti pridobivanje energije iz obnovljivih virov in čim hitrejše zaprtje termoelektrarn. Hkrati bo treba zmanjšati porabo celotne energije, kar bomo lahko dosegli z investicijami v energetsko učinkovitost ter z optimizacijo porabe energije na vseh področjih našega življenja.«

Na kakšen način Evropska unija in Evropska komisija spodbujata uporabo električnih avtomobilov?

Irena Joveva: »Ko gledamo v prihodnost in v skladu s političnimi smernicami predsednice Evropske komisije Ursule Von der Leyen, bomo naše politične ukrepe na eni strani vodili z ambicijo Evropskega zelenega dogovora, da bi zagotovili podnebno nevtralnost do leta 2050, kjer igra promet pomembno vlogo. Po drugi strani se Evropa pripravlja na digitalno dobo; z uporabo digitalne tehnologije bi mobilnost postala pametna in trajnostna. Strategija trajnostne in pametne mobilnosti bo imela ta dva cilja v srcu in nas bo vodila k prometnemu sektorju, ki je primeren za čisto, digitalno in sodobno gospodarstvo.

EU kot celota v zadnjem desetletju usmerja milijarde evrov v ustrezne raziskave in si prizadeva za hitro širitev zelene cestne infrastrukture. Veliko vlaga in spodbuja infrastrukturo alternativnih goriv, ki vključuje polnilnike električnih vozil, zlasti na glavnih evropskih tranzitnih koridorjih. EU si prizadeva tudi za razvoj proizvodnje baterij v Evropi, saj baterije za električne avtomobile trenutno proizvajajo predvsem na Japonskem, Kitajskem in v Južni Koreji. Končno EU pripravlja skupna pravila in standarde za električna vozila in polnilno infrastrukturo, da se boste oziroma bomo lahko prosto gibali po Evropi.

Evropska komisarka za promet Adina Vălean je februarja letos izpostavila, da Komisija pripravlja ambiciozno Strategijo trajnostne in pametne mobilnosti, da bi dosegla 90-odstotno zmanjšanje emisij v prometu do leta 2050. Strategija bo sledila Evropskemu zelenemu dogovoru in temeljila na štirih načelih:

1. Povečanje uporabe čistih vozil in alternativnih goriv za cestne, pomorske in letalske namene. V zvezi s tem že preučujemo posebne pobude za zagotovitev razpoložljivosti morskih alternativnih goriv in trajnostnih letalskih goriv.
2. Povečanje deleža bolj trajnostnih načinov prevoza, kot so železniške in celinske plovne poti, ter izboljšanje učinkovitosti v celotnem prometnem sistemu.
3. Spodbujanje potrošnikov za zelen nakup oziroma nakup vozil z nizkimi emisijami – z različnimi subvencijami.
4. Vlaganje v prometni park z nizkimi ali celo brez emisij, vključno z infrastrukturo.«

Ali so po vašem mnenju električna vozila boljša za podnebje in kakovost zraka kot avtomobili na bencinski in dizelski pogon?

Irena Joveva: »Evropska agencija za okolje je že pred leti objavila novo poročilo o Mehanizmu prometnega in okoljskega poročanja. Ko gre za podnebne spremembe in kakovost zraka, je osnovna ugotovitev, da so električni avtomobili prednostno izbrani kot skoraj povsem čista oblika prevoznega sredstva v primerjavi z bencinskimi ali dizelskimi avtomobili. Električna energija kot vektor energije za pogon vozila ponuja možnost nadomeščanja fosilnih goriv z veliko raznolikostjo primarnih in čistih virov energije. To bi lahko zagotovilo zanesljivo oskrbo z energijo in široko uporabo obnovljivih in brezogljičnih virov energije v prometnem sektorju, kar bi lahko pomagalo Evropski uniji pri zmanjševanju emisij CO₂. E-vozila ne oddajajo CO₂ iz izpušne cevi in ​​drugih onesnaževal. Električna vozila poleg tega zagotavljajo tiho in nemoteno delovanje ter posledično ustvarjajo manj hrupa in vibracij. Res pa je, da vključitev proizvodnje vozil v takšne izračune pokaže malenkost drugačno sliko, saj proizvodnja in odpadki teh baterij niso okoljsko nevtralni. Kljub temu bodo električna vozila, zeleni javni promet in več kolesarjenja bistveno pripomogli k izboljšanju kakovosti zraka. Transport med vsemi oblikami onesnaževanja okolja prispeva približno tretjino CO₂ izpustov v EU. Emisije zaradi transporta rastejo od leta 1990 in po nekaterih ocenah zaradi onesnaževanja zraka vodijo do 370 tisoč prezgodnjih smrti v EU.«

Nadaljevanje intervjuja si lahko preberete TUKAJ.