“Na delo v EP te nobena pretekla izkušnja ne more zares pripraviti”

Danes, 20. maja 2020, je na pobudo European Youth Event (Evropski mladinski dogodek) v živo potekal spletni pogovor o delu evropskega poslanca v Evropskem parlamentu (EP) in v trenutnih kriznih razmerah. Evropski poslanki iz politične skupine Renew Europe Monika Semedo in Irena Joveva ter moderator Albrecht John iz enote za obiske in seminarje v Evropskem parlamentu so osvetlili ključne spremembe v življenju poslank od izvolitve, kako je videti njuno življenje in delo v EP ter v njihovih ‘domačih’ pisarnah.

Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so izvoljeni predstavnice in predstavniki ljudstva EU, s čimer zastopajo njihove interese. Prisluhnejo ljudem z lokalnimi, nacionalnimi, evropskimi in globalnimi vprašanji, interesnim skupinam ter podjetjem. So zakonodajalci EU, obenem pa lahko postavljajo vprašanja Komisiji in Svetu ministrov. Vsakodnevna delovna obremenitev poslancev je razdeljena na delo, namenjeno volivcem iz njihove države, delo v odborih, razprave v njihovih političnih skupinah ter razprave in glasovanja na plenarnih zasedanjih. Udeležujejo se sej svojih odborov in političnih skupin ter številnih drugih sej. Lahko so tudi člani delegacije za odnose s tretjimi državami, ki včasih zahteva potovanja zunaj EU.

Kmalu bo minilo leto dni od evropskih volitev, zato veliko ljudi (predvsem mlade) zanima, kaj je tisto, kar pritegne; oziroma, kako se odločiš za kandidaturo za evropskega poslanca. “Pred izvolitvijo v Evropski parlament sem osem let delala kot novinarka, sicer sem pokrivala notranje politične teme, a sem vseeno dostikrat poročala tudi o Evropski uniji. Velikokrat sem bila razočarana, da se v politiki marsikaj ne dogaja v pravo smer in vedno sem imela svoje mnenje, kako bi se morali politiki obnašati itd. Verjetno nisem edina, ki je to (nekoč) počela… Ko me je takratni predsednik vlade poklical na sestanek, je bila moja prva misel, da bom dobila kakšno ekskluzivno izjavo ali novico. No, presenetljiva je vsekakor bila, saj nikoli nisem pomislila, da bi želel mene kot nosilko kandidatne liste za prihajajoče evropske volitve,” je svoj začetek politične zgodbe opisala Joveva. “Ko dobiš tako priložnost sooblikovanja evropske zakonodaje in veš, da so potrebne spremembe, tega enostavno ne zavrneš.”

Irena Joveva je delila kratko videnje dela in izkušenj ali znanj, ki so pri delu poslancev še kako pomembne:

Na delo v Evropskem parlamentu te nobena pretekla izkušnja ne more zares pripraviti. Med drugim tudi zato, ker ne dobiš realnega orisa vsega birokratskega aparata, s katerim si kar naenkrat soočen. V tem mednarodnem okolju je znanje tujih jezikov ena izmed ključnih prednosti. Sicer je v Uniji 24 uradnih jezikov, vendar se kot delovni jezik na hodnikih uporabljata angleščina in francoščina (slednje se še učim). Če tega znanja nimaš, se dejansko težko sporazumevaš s kolegi poslanci in vsemi ostalimi zaposlenimi v tej instituciji. Dobrodošlo je seveda tudi, če si dober govorec oz. imaš dobre komunikacijske sposobnosti, si potrpežljiv, znaš sprejemati kompromise in biti diplomatski.

S pojavom novega koronavirusa in z razglasitvijo pandemije Covid-19 se je delo evropskih poslancev, z letošnjim marcem, dramatično spremenilo. Med 10. in 12. marcem je plenarno zasedanje izjemoma potekalo v Bruslju, nato pa je bilo kar naenkrat konec z našimi tedenskimi potovanji v Bruselj ali Strasbourg, je izpostavila poslanka Irena Joveva. “Običajno poslansko delo se je postavilo v povsem druge in nove dimenzije, načine in oblike dela ter komunikacijo s pomočjo digitalnih medijev. Kot predstavnica mlajše generacije evropskih poslancev se imam za otroka digitalne dobe, ampak ta nam zadnjih nekaj mesecev pravzaprav onemogoča normalno delo. Vsak dan spoznam kakšno novo komunikacijsko aplikacijo. Če je meni težko, kako je šele starejšim kolegom?”

Obe poslanki sta izpostavili, da imajo sedaj redna zasedanja naše poslanske skupine Renew Europe, zasedanja odborov, novinarske konference  itd. le prek video konferenc, s pomočjo aplikacije Zoom in drugih digitalnih orodij, ki omogočajo takšne sestanke in video srečanja za večjo skupino ljudi.

Žal pa ta prinaša tudi pomanjkljivosti, saj na izrednih zasedanjih Evropskega parlamenta besedo dobijo le fizično prisotni poslanci v plenarni dvorani Parlamenta. Do pojava pandemije sploh ni bilo možno glasovanje na daljavo, ampak si moral biti fizično prisoten, danes pa kljub digitalizaciji moraš načeloma še vedno natisniti glasovalni list, se podpisati in skeniran dokument poslati v Parlament.

Čeprav delo od doma hkrati pomeni, da sem sedaj ves čas doma, moram priznati, da pogrešam dinamiko dela v EP, službena srečevanja v živo in izmenjavo mnenj ter izkušenj s kolegi iz vse EU. Vsekakor upam, da se bomo lahko že junija vrnili v neko kolikor toliko ‘normalno’ obliko dela, je še dodala Irena Joveva.

V Evropskem parlamentu v teh izrednih trenutkih sprejemamo različne sklope zakonodaje in predloge za omilitev posledic pandemije, tako s programom SURE, ki ga je predlagala Komisija, se borimo proti brezposelnosti, s finančnimi injekcijami pomagamo evropskemu gospodarstvu, je pa seveda na vsaki posamezni državi članici, da poskrbi za svoje državljane; ob zavedanju, da se bo (oziroma se je) zdravstvena kriza sprevrgla v ekonomsko in socialno. Poslanka Monica Semedo je izrazila zadovoljstvo, da se pri ukrepih v veliki meri upoštevajo predlogi Renew Europe.

“Ne smemo pa pri tem pozabiti na druge evropske države,“ je poudarila Joveva, saj kot podpredsednica Delegacije pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Severna Makedonija vedno spremlja, kaj se dogaja na Zahodnem Balkanu. “Veseli me, da se je Unija tokrat odzvala hitreje kot med migracijsko krizo in izkazala solidarnost tudi državam kandidatkam, za katere je trenutno predvidena finančna pomoč v okvirni vrednosti 3,3 milijarde EUR za reševanje krize covid-19.“

Celoten pogovor si lahko ogledate TUKAJ (pogovor je potekal v angleškem jeziku).

Evropski mladinski dogodek (Europan Youth Event – EYE) je dogodek, ki ga Evropski parlament organizira od leta 2014, da bi spodbudil aktivno državljanstvo med mladimi Evropejci. Na sedežu Evropskega parlamenta v Strasbourgu se letno zbere na tisoče mladih, starih od 16 do 30 let, ki sodelujejo v razpravah o aktualnih vprašanjih z odločevalci v Parlamentu in različnimi govorci s široko paleto poklicnih izkušenj o različnih evropskih temah, s katerimi se soočajo mladi.