Se bo prava solidarnost EU šele pokazala?

Danes, 2. 4. 2020, je – na skupno pobudo spletnih medijev Sobotainfo.com, Mariborinfo.com, Ptujinfo.com, TV Idea ter Informacijska točka Europe Direct Pomurje – v živo potekal prvi spletni pogovor z evropskima poslancema Ireno Jovevo in Francem Bogovičem. Ključna tema je bil odziv Evropske unije na aktualno dogajanje in krizo, ki jo je povzročila pandemija virusa COVID-19.  

Splošno mnenje, ki se je v preteklih tednih izoblikovalo v širši javnosti, je pomanjkanje solidarnosti med državami članicami Unije. Vidimo, kako se države bolj ali manj same soočajo z izbruhom, ki ne pozna meja. Mnenje nekaterih državljanov je, da se Evropska unija (spet) ni odzvala dovolj hitro in učinkovito. Pa je temu res tako?

Po mnenju Joveve je odgovor vsekakor večplasten: “Dejstvo je, da tega ni pričakoval nihče in da nihče ni bil pripravljen, da se nam lahko tako hitro vse obrne na glavo. Po eni strani je zato povsem razumljiv prvi odziv držav, ko je vsaka gledala nase, na svoje zmožnosti zaustavitve širjenja koronavirusa, zadostne količine zaščitnih sredstev… Predvsem zaradi strahu in občutka negotovosti je v prvi fazi sebičnost prevagala solidarnost. To ne pomeni, da tak odziv podpiram, ga pa lahko razumem. ” Ob tem pa je poslanka dodala, da se je (bilo) nato vendarle treba začeti zavedati, da se ta virus “požvižga na meje, poreklo, nacionalnosti, raso in vsa ostala prepričanja”. To pomeni, da ne bi oziroma ne bo pomagalo, če ena država gleda izključno ozkogledno in egoistično.

Kljub vsemu pa je, po uvodnem šoku, na plano prišla tudi humanost. Tudi ukrepi na ravni Unije so tokrat prišli prej kot v preteklih izzivih, s katerimi se je soočala; pozno, a vendarle ne prepozno. Je pa treba vedeti, da se bo tista prava solidarnost – če je – pokazala šele v prihodnjih mesecih, ko se bomo soočali z gospodarskimi in socialnimi težavami in si bodo države članice morale medsebojno pomagati, se zanesti ena na drugo v tej evropski skupnosti še bolj kot v tem trenutku.

Na marčevskem izrednem zasedanju Evropskega parlamenta so poslanci z veliko večino v okviru skupnega odziva EU na krizo COVID-19 sprejeli tri nujne zakonodajne predloge Evropske komisije, predvsem v luči razpoložljivih sredstev, ki jih bodo države članice uporabile za soočanje s krizo v zdravstvenem sistemu, na trgu dela in pri drugih ranljivih delih gospodarstva. Joveva je poudarila, da ti ukrepi seveda ne bodo dovolj in da jim bodo sledili še drugi, zahtevnejši in finančno obsežnejši.

Žal kriza izpostavlja tudi določene pomanjkljivosti pri tako željeni enotnosti Evropske unije, kar se po besedah Joveve kaže predvsem pri lažnih novicah in dezinformacijski propagandi, še zlasti pa neodgovornosti določenih voditeljev držav članic; nekateri namreč zavirajo sprejemanje nekaterih ukrepov na ravni Sveta, spet drugi pa izkoriščajo situacijo za neupravičeno širjenje svojih pristojnosti.

Krizo moramo izkoristiti tudi kot priložnost, da spremenimo naše razmišljanje in ne gledamo le na nacionalno, pač pa tudi na širšo raven skupnosti, s poudarkom na solidarnosti kot temeljni vrednoti Evropske unije. Tudi pogled na samooskrbo, pa naj si bo do hrane, energetike ali proizvodnih materialov se bo zagotovo spremenil, prav tako bo treba prilagoditi večletni finančni okvir EU, več pozornosti bo treba usmeriti tudi v digitalizacijo, je dejala poslanka in izrazila upanje, da bomo začeli bolj ceniti enostavne, določene vsakdanje stvari, ki so se nam prej zdele samoumevne.

Ne smemo pozabiti, da nam po zdravstveni grozita ne le gospodarska, temveč tudi socialna kriza. V času izrednih razmer in kriz je bistvo to, da se ne sme pozabiti na demokratična načela, človekove pravice in svoboščine, je še povedala Joveva: “Seveda je bilo določene ukrepe, kot je omejitev gibanja, treba sprejeti, a teh razmer v nobenem smislu nobena država oziroma njihovi voditelji ne bi smeli izkoriščati za uveljavitev določenih nazorov ali prepričanj.”

Celoten pogovor si lahko ogledate TUKAJ.