Pisno vprašanje Evropski komisiji

29.1.2020

Septembra 2018 je revija Der Spiegel objavila članek o mnenju pravne službe Komisije o mejnem sporu med Hrvaško in Slovenijo. To pravno mnenje določa, da mora Komisija upoštevati obstoj arbitražnega sporazuma, zato mora EU spoštovati izid arbitražnega postopka, določbe prava Unije pa je treba razlagati v tem smislu. Zdi se, da je Junckerjeva Komisija zavestno prezrla mnenje lastne pravne službe, zato so se pojavila resna vprašanja o tem, ali je bilo njeno ravnanje politično motivirano. Ursula von der Leyen je dejala, da se mora EU zavzemati za pravičnost in vrednote, in dodala, da je to še bolj pomembno, ko gre za spoštovanje načel pravne države. Prav tako je opisala krepitev pravne države kot skupno odgovornost vseh institucij EU in držav članice.

Ali bo glede na besede predsednice von der Leyen novo imenovani kolegij komisarjev ponovno preučil zgoraj navedeno pravno mnenje in ga tudi objavil, da bi odpravil vse mogoče sume, da so ali so bili kateri koli ukrepi politično motivirani, kar bi pomenilo, da Komisija ne podpira pravne države?

Odgovor predsednice von der Leyen v imenu Evropske komisije

5.6.2020

Pravna služba izreče svoja mnenja v določenem trenutku med postopkom, ki vodi do sklepa Komisije, ali na posebno zahtevo kolegija komisarjev ali predsednika Komisije. Sodišče je poleg tega že izreklo sodbo v zadevi, ki jo je Slovenija vložila proti Hrvaški[1]. Zato ni treba, da Komisija ponovno prouči pravno mnenje, ki ga omenja spoštovana poslanka.

Komisija ne izdaja javno mnenj svoje pravne službe, saj so ta notranji dokumenti. Celo v primeru posebne zahteve za dostop do dokumentov so predmet posebne zaščite v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije[2]. V skladu s to določbo je treba dostop do dokumenta zavrniti, kadar bi razkritje med drugim oslabilo pravne nasvete, razen če ne prevlada javni interes za razkritje. Komisija je v skladu s to določbo že sprejela sklepe o zavrnitvi dostopa do zadevnega pravnega mnenja, saj je menila, da bi javna objava tega mnenja, ki bi bila podana zunaj okvira zakonodajnega postopka, dejansko oslabila zmožnost Komisije, da prejme iskrene, objektivne in izčrpne nasvete svoje pravne službe, in da javni interes za razkritje v tej zadevi ne prevlada.

[1] Sodba z dne 31. januarja 2020 v zadevi C-457/18.

[2] Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja