V Evropskem parlamentu smo z izborom nagrajenca dali jasen signal Kitajski

Evropski parlament že 31. leto podeljuje nagrado Saharova za svobodo misli zaslužnim posameznikom in organizacijam, ki izjemno prispevajo k boju za človekove pravice. Letos je nagrado prejel ujgurski zagovornik človekovih pravic in borec za pravice ujgurske manjšine na Kitajskem, Ilham Tohti. Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji je v petek, 10. januarja 2020, pripravila okroglo mizo o pomenu omenjene nagrade, letošnjem nagrajencu in njegovem boju. Po projekciji dokumentarnega filma o življenju in delu aktivista je sledila okrogla miza, kjer so bili osrednji govorci evropska poslanka Irena Joveva, starosta slovenskega novinarstva Branko Soban in novinar zunanjepolitične redakcije Televizije Slovenije Aleš Malerič.

Vsakršno odstopanje od idealov komunistične partije in rušenje enotnosti prebivalstva Kitajska dojema kot separatistično dejanje. Zaradi obtožb separatističnega aktivizma je bil septembra 2014 po dvodnevnem montiranem sojenju Ilham Tohti obsojen na dosmrtno zaporno kazen. Tohti si je več kot dve desetletji neutrudno prizadeval za dialog in razumevanje med Ujguri in drugimi Kitajci (Han skupnostjo) ter se odločno zavzemal za izvajanje zakonodaje o regionalni avtonomiji na Kitajskem. Tohti je med drugim gostil spletno mesto »Uyghur Online«, kjer je redno grajal izključevanje ujgurskega prebivalstva iz razvoja Kitajske ter spodbujal ozaveščenost o položaju ujgurske skupnosti v kitajski družbi in ravnanju z njo. Za svoje delo je kljub nasprotovanju Kitajske prejel več nagrad: nagrado PEN/Barbara Goldsmith za svobodo pisanja (2014), nagrado Martina Ennalsa (2016) in mednarodno liberalno nagrado za svobodo (2017). Poleg tega je bil leta 2019 nominiran za Nobelovo nagrado za mir.

»V Evropskem parlamentu smo z izborom nagrajenca dali jasen signal Kitajski,« je na okrogli mizi poudarila evropska poslanka Joveva. Po njenih besedah gre za tako imenovano mehko moč, ki jo imajo kot evropski poslanci. S tem so namreč dali jasno vedeti, da je kršenje človekovih pravic ujgurske manjšine na Kitajskem nedopustno: »Žalostno in zaskrbljujoče je že samo dejstvo, da je v današnjem času toliko nominirancev za nagrado Saharova. A je seveda prav, da obstajajo take nagrade, da postane tudi splošna javnost pozorna na hujše kršenje človekovih pravic, saj marsikatera kršenja ostanejo neizpostavljena.«

Določeni vzvodi EU bi lahko bili uporabljeni, je še povedala poslanka. Nagrada Saharova 2019 bi denimo lahko bila odskočna deska za ustanovitev neodvisne, mednarodne, neomejene misije EU. Podobno, kot je leta 2017 EU misijo ustanovila za ugotavljanje kršitev človekovih pravic v Mjanmaru. Ne gre pozabiti, da je Kitajska geopolitično zelo močen igralec, EU na drugi strani pa ima težavo neenotnega nastopanja. »To smo že tolikokrat slišali in videli, na marsikaterem primeru. Dokler ne bo neke enotne zunanje politike, enotnega nastopa držav članic EU, bodo posamezne države podlegle pritiskom kitajskega kapitala,« je dodala Joveva.

Kitajska se svoje gospodarske moči zelo dobro zaveda in ta položaj izkorišča pri dvostranskih pogovorih, zlasti pri investicijah v države članice EU. Neenotno nastopanje držav članic EU, predvsem pa strah pred tako imenovanim ekonomskim maščevanjem Kitajske, onemogoča bolj odločne zahteve EU k spoštovanju človekovih pravic vseh prebivalcev na Kitajskem. Ukrepi EU v smeri drastičnih sankcij, na primer prekinitev gospodarskega sodelovanja, so ob tem povsem nerealna pričakovanja. A po mnenju Joveve bi bile možne določene alternative: zavračanje prošenj za vizum visokih uradnikov, zamrznitev premoženja in nesodelovanje z gospodarskimi podjetji, ki so povezana z delovanjem kampov, tako rekoč koncentracijskih taborišč za Ujgure, v pokrajini Xinjiang. Druga možnost bi medtem lahko bila sodelovanje diplomacije, stroke in gospodarstva na način, da bi ti enotno nastopili z zahtevo o spoštovanju človekovih pravic, saj v 25 let trajajočih ‘tro-tirnih’ pogajanjih o človekovih pravicah s Kitajsko nismo naredili niti enega koraka naprej.